Srečal sem nekoč meni dobro poznano osebo.

Gledal sem ga v oči, a ga nisem prepoznal.

Iskreno sem si priznal, čisto drugačen je.

Oči utrujene, pogled otožen, brez energije, tudi kilogrami se kar kopičijo.

Spremenil se je. Mogoče pa me danes končno posluša.

“Dragi moj, meditacija ti bo pomagala.”

“Samo meni to ne gre prav dobro zadnje čase,” slišim.

“Minilo bo. Samo vztrajaj, ” ga prosim.

Kasneje povprašam, kako mu gre.

“Saj poskušam, ampak takoj zaspim,” slišim njegove misli.

“Če meditiraš in si utrujen, ti le ta sporoča, da se moraš naspati. Meditacija je sporočilo ali kot ogledalo. Če meditiraš in se ne moreš zbrati, pač živiš raztresen in moraš v svoje življenje vnesti ravnotežje, red in preprostost. “

Gledal me je z velikimi očmi in samo kimal hkrati.

“Prav imaš,” je samo izrekel, nato pa nadaljeval: “In kako vem, da delam to pravilno?”

“Poskusi redno dnevno meditirati in vztraja na tej poti. Prvi znak je, da jo boš pogrešal, če tega ne boš počel vsaki dan.”

Moram ga prepričati, moram vsaj poskusiti, zato sem še enkrat pogledal v ogledalo in mu rekel: “Ko pa se boš izmojstril v meditaciji, boš spremenil svoj odnos do življenja. Vse boš lahko opazoval bolj objektivno in spet boš dobil občutek spokojnosti in namena. Seveda ne bo vsakič popolno, ampak boš zopet lahko čutil svoj JAZ.”

 

pripis… Dragi moj JAZ, daj preberi to na glas, velikokrat!!!